Turistično društvo Komenda

Kratek vodič po občini Komenda

Kadar si boste zaželeli temeljiteje ogledati Komendo in njeno oko­lico, vam priporočamo sprehod s turističnim vodnikom, dobrim poznavalcem Komende ali pa sami začnite ogled v zgodovinskem jedru Komende. Svetujemo vam, da preberete strokovne knjige o Komendi: Komenda, Občina Komenda (Življenje od kamene dobe do danes), Glavarjev simpozij v Rimu, Zbrani spisi o Petru Pavlu Glavarju in Komendi in Obujeni spomin (ob 220. obletnici smrti Petra Pavla Glavarja), od pripovednih del pa Pregljevega Odiseja iz Komende in Sivčevo povest In večno bodo cvetele lipe. Če ne ute­gnete brati, se vsaj oglasite na sedežu Občine Komenda na Zajčevi cesti 23, kjer vam bodo dali vrsto krajših publikacij o naši občini, ali pokličite predsednika Turističnega društva Komenda Vida Ko­ritnika po mobitelu 051/688-705 ali mu pišite na elektronski naslov: koritnik.vid@gmail.com

Slo po odkrivanju sledov prve poseljenosti naših krajev vidno potešite ob kamnitem rimskem nagrobniku z upodobljenima delfinoma na cerkvenem trgu v Komendi. Okostij in pridatkov v poznoantičnih in zgodnjekrščanskih ter poznejših grobovih, ki ležijo pod leta 1994 preurejenim tlakova­nim cerkvenim trgom v Komendi, za župnijsko cerkvijo, kjer od leta 2000 stoji kapela Matere Božje, in domnevno pod samo cer­kvijo, ne morete videti, ker so bila odnesena v muzej oziroma mar­sikje še niso zakopali v zemljo. Lahko pa, če vas vodi poznavalec, v okolici Komende v tleh odkrivate ostanke nekdanje rimske ceste, imenovane Stara cesta, ter dele rimskih naselbin.

S cerkvenega trga vabi v no­tranjost mogočna, lepo obno­vljena baročna cerkev sv. Petra, sezidana leta 1729. V njej se bo­ste zastrmeli v glavni oltar, izje­mno zamisel baročnega freskan­ta in slikarja Franca Jelovška iz bližnjega Mengša, ki je leta 1758 našla svojo uresničitev v vešči roki podobarja Janeza Gabriča. Oltar po mnenju poznavalcev spada med najlepše lesene ba­ročne oltarje na Slovenskem.

Vašo pozornost bo v prezbite­riju te cerkve pritegnilo tudi oko­stje (relikvije) rimskega vojščaka, mučenca sv. Urbana pod oltarno menzo, na prehodu v cerkveno ladjo slikovita prižnica, prav tako Jelovškovo delo, le da jo je leta 1760 izdelal podobar Jakob Lohr, v cerkveni ladji slike na olje beneškega slikarja Nicolaja Bambinija (1727) in h cerkvi leta 2000 prizidana Marijina kapela z obnovlje­nim Plečnikovim tabernakljem (do leta 2001 je bil v glavnem 01­tarju), krstnim kamnom in grobnico nekdanjega komendskega žu­pnika, dekana in malteškega viteza Nikolaja Pavliča (1945-2000).

Na cerkvenem trgu boste pred ali po ogledu cerkve postali pred spomenikom žrtvam prve svetovne vojne iz komendske župnije ter gornjim delom svetilnika kot spomina komendskih župljanov na evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani. Zasnoval ju je arhitekt Jože Plečnik, cerkveni trg pa krasijo od leta 1935. Tudi trg je bil leta 1994 pod vodstvom arhitekta Feliksa Hribernika preurejen po bogatejši različici načrtov arhitekta Jožeta Plečnika. Ta prijeten prostor, tudi zaradi sence nizko rastočih dreves, od leta 1996 boga­ti Begićev bronasti doprsni kip Petra Pavla Glavarja (1721-1784), najbolj znamenitega Komendčana in enega najpomembnejših Slo­vencev 18. stoletja.

V svojo senco vas s trga zvablja bližnja mogočna Glavarjeva lipa (1748) ob kapelici sv. Petra iz leta 1887, ki dela družbo več kot 700 let stari severni sosedi in lipi iz časov slovenske državne neodvi­snosti (1992).

Od tam severovzhodno izza mogočnega oreha kuka starodavna Šmidova graščina (na stropu letnica 1499), sedež nekdanjih ko­mendskih duhovnih in svetnih gospodov Ivanovcev oziroma po­znejših malteških vitezov, ki so kraju po svoji posesti - komendi - dali ime.

Iz trideset metrov globokega baročnega kamnitega vodnjaka iz leta 1750 - oskrbniku komende Petru Pavlu Glavarju ga je naročil izkopati njegov plemenitaški oče komendator baron Peter Jakob de Testaferrata (1673-1763) - danes jemljejo le vzorce vode za preiz­kus njene čistosti in pitnosti, napisa na njem pa nedvoumno doka­zujeta povezanost med izjemnim Maltežanom in prav takšnim Ko­mendčanom. Testaferrata je zaslužen za zidavo župnijske cerkve v Komendi in podružničnih cerkva spreobrnjenja sv. Pavla na Križu (1736) in papeža mučenca sv. Klemena v Suhadolah (1740), Glavar pa za postavitev tako imenovane beneficiatske hiše (1752), v kateri sta njegova knjižnica in spominska soba, ter bolnišnice (1804), kjer so danes občinski prostori. V nekdanji Glavarjevi bolnišnici (Špi­talu) nikakor ne smete izpustiti ogleda stalne razstave zemljevidov, orodij in dokumentov izjemnega kartografa sarnouka Ivana Selana (1902-1981) iz Suhadol pri Komendi. Po njej vas bo popeljal nje­gov najboljši poznavalec, geograf dr. Marko Žerovnik iz Komende, Čebuljeva 17 (tel. 01/834-11-68).

Od lip se sprehodite po klančini ob cesti proti vznožju griča, imenovanega Štiftenga, spotoma pa naj se vaš korak ustavi še ob gotskem svetilniku iz leta 1510 ob zahodnem robu lepo urejenega obzidanega dela pokopališča

Pod cerkveno stavbo, v kateri je Glavarjeva knjižnica, vam bodo okrog ušes zabrnele svojo sladko medeno pesem čebelice iz Gla­varjevega čebelnjaka, ki ga je leta 1991 postavilo Čebelarsko dru­štvo Petra Pavla Glavarja Komenda, da bi se v njem učenci OŠ Ko­menda - Moste seznanjali z veščino čebelarjenja. Na vznožju Štiftenge vas bo pozdravila mogočna stavba iz leta 1938 - središče ra­znovrstnih in številnih kulturnih dogajanj v Komendi in od leta 1999 sedež leto prej ustanovljene komendske občine.

Z bližnjega križišča se lahko napotite proti Mostam, kjer si boste lahko ogledali prelepo cerkev sv. Boštjana z gotskim prezbiterijem iz leta 1512, in dalje proti Suhadolam, kjer se vam bo sredi vasi zalesketala prav tako popolnoma obnovljena cerkev sv. Klemena, ali pa proti Križu z ravno tako obnovljenim vaškim svetiščem sv. Pavla. Lahko pa se še pomudite v Komendi, si ogledate bližnji hi­podrom, kjer Konjeniški klub Komenda prireja po vsej Sloveniji dobro znane konjske dirke, spomladi in jeseni pa se na uve­ljavljenih kmetijskih sejmih tare prodajalcev in kupcev. Tam boste srečali tudi komendske čebelarje, ki vam bodo ponudili kakovosten domači med, med njimi Milana Starovasni­ka z Gore, pa lončarja Franceta Kremžarja z Gmajnice in Milana Štebeta s Podboršta, ki edina nadaljujeta nekoč priznano lončarsko obrt v teh dveh vaseh in na sosednji Mlaki.

Na nekdanjo bogato kulturno podobo pa tudi premožnost ljudi spominja več imenitnih starih hiš v občini, zaradi katerih si, poleg drugih dragotin preteklosti, Odbor za kulturno dediščino Občine Komenda beli glavo, kako jih ohraniti in obnoviti. Nekaj so jih la­stniki že obnovili, prav tako več vaških in zasebnih kapelic in zna­menj ali celo postavili nova.

Da so v občinskem vrhu in v odborih resnično dejavni, boste hitro ugotovili po vrsti novih oziroma preurejenih in prenovlje­nih stavbah v Komendi in okolici (večnamenska sodobna telo­vadnica, devetletna osnovna šola Komenda - Moste, knjižnica, Breznikov dom na Križu ...), novih poslovnih in obrtnih prosto­rih, posebej ob cesti Moste -Vodice, kjer nastaja Poslovna cona Komenda, pa tudi številnih stanovanjskih novogradnjah.

Po ob­čini se boste marsikje popeljali po na novo asfaltiranih cestah, od koder jo boste v prostem času mahnili na prijetne sprehode po označenih poteh Planinskega društva Komenda do Šenturške Gore ali celo vrha Krvavca, Tunjic, Mlinčkov pod Hosto pri Su­hadolah, kjer imajo pozimi lepo urejene tekaške proge in naravno drsališče, na zaščitenem območju Natura 2000 pa si med drugim lahko ogledate tudi črno jelšo in bogata nahajališča gline. Dobro vam bo del tudi postanek ob Kriškem bajerju in razgled z griča nad Križem, kjer je danes mogoče videti le še ostanke nekdanjega mogočnega gradu iz 16. stoletja, pa sprehodi do Čukovega bajerja pri Podborštu, po gozdovih, logih in ob potokih ter studencih v naši občini. S Križa, ki si je v zadnjem času dobil ime po vsakole­tni blagoslovitvi konj na Štefanovo, vodita dve daljšega sprehoda vredni poti: od Lovskega doma zahodno od vasi do Tunjic in od Kriškega bajerja po Tunjiškem gričevju prav do Kamnika, lahko pa tudi Tunjic. Na Križu odbor za kulturno dediščino naše občine v sodelovanju s Turističnim društvom Komenda pripravlja tudi prvo celovito predstavitev vasi obiskovalcem z ogledi, pogostitvi­jo in sprehodom po zanimivi okolici.

Spotoma lahko s te poti pred Komendsko Dobravo pri posta­vljeni oznaki krenete desno in si ogledate ostanke med drugo sve­tovno vojno uničene partizanske bolnišnice dr. Tineta Zajca, pod začetkom vasi Komendska Dobrava pa spomenik NOB iz skal. Podobni in drugačni spomeniki NOB so še drugje po naši občini, najbolj veličasten v obliki obeliska v Komendi ob vznožju že ome­njene Štiftenge.

Res dobro telesno pripravljeni pohodniki se lahko vsako leto ob občinskem prazniku preizkusite na športni prireditvi 12 ur Šentur­ške Gore pa tudi na drugih občinskih prireditvah v organizaciji ŠD Komenda in ŠD Suhadole, odprtih tudi za tekmovalce iz drugih občin.

Sicer pa za vse obiskovalce Komende velja načelo starih Rimlja­nov: Festina lente (Hiti počasi!) in mlajših literarnih in filozofskih posnemovalcev: Dolce et utile (Prijetno in koristno!). Vse to vze­mite s seboj na pot v Komendo in odnesite domov v kar največji in najlepši meri.